Vezane knjige računov so davčni upravi oziroma, po novem, finančni upravi, omogočale pregled nad poslovanjem podjetij, še preden smo imeli davčne blagajne. Z njimi smo se znebili računov, ki jih je bilo mogoče brisati, popravljati in stornirati, kar so omogočale blagajne in paragonski bloki pred tem.
Ko so prišle v uporabo davčne blagajne, so se vezane knjige računov umaknile. Vendar ne popolnoma. Vsako podjetje, ki posluje z gotovino, bi pravzaprav še vedno moralo imeti tudi vezane knjige računov.
Kdaj pridejo prav vezane knjige računov?
Veliko podjetij, ki poslujejo z gotovino in zato izdajajo račune s pomočjo davčnih blagajn, vezane knjige računov ni zavrglo. Imajo potrjene in pripravljene na uporabo. Zakaj? Zato, ker te predstavljajo “rezervo”, če bi bilo z davčno blagajno kar koli narobe.
V primeru, da vezane knjige računov nimate, davčna blagajna pa ne deluje, ne smete opraviti storitve oziroma prodati izdelka. To se lahko pripeti, kadar zmanjka elektrike in davčna blagajna ne deluje, ali pa takrat, ko je nemogoča vzpostavitev povezave s FURS, saj so težave s spletno povezavo. Edina možnost, da v takšnem trenutku normalno poslujete, je ta, da se ponovno uvede uporaba vezane knjige računov.
Ponekod vezane knjige računov uporabljajo tudi stalno
Ko se je uvajalo davčne blagajne, so hitro prišla opozorila, da njihova uporaba povsod ne bo mogoča, kot tipičen primer pa se je navajalo planinske koče, ki nimajo interneta, saj niso v dosegu signala mobilne telefonije. Res je, davčne blagajne povsod ne pridejo v poštev, in tam se vezane knjige računov še vedno uporablja stalno.
Ali to pomeni, da dajejo vezane knjige račune možnost sivi ekonomiji? Pravzaprav nič večjo kot davčna blagajna. Zakon veli, da je treba vedno izstaviti račun, in če je ta iz davčne blagajne ali vezane knjige računov, goljufije niso mogoče. Do teh pa lahko pride, kadar se račun ne izda – zato velja vedno znova pozivati potrošnike, naj zahtevajo račun.