Strokovnjaki za investiranje menijo, da zdrav in močan finančni portfelj združuje različne naložbe, zato je pomembno vnaprej vedeti, kaj je varna investicija in kaj je tvegana naložba. Portfelj naj združuje obe vrsti naložb, zato da vlagatelji lahko lažje predvidijo donose in vračunajo morebitne izgube.
Poglavitna razlika med tveganimi in ne tveganimi naložbami je v obsegu tveganja in potencialnem donosu, ki ga ponuja, bodisi preko danih obrestnim mer bodisi preko prodaje in nakupa naložbe glede na razmere na trgu. Na splošno pa velja, da manj tvegane naložbe nudijo nižje donose v primerjavi z bolj tveganimi naložbami, kot so na primer delnice, kripto valute in bolj tvegane obveznice.
Varna investicija v varčevalne račune
Sredstva na varčevalnem računu so zelo dobro zavarovana, saj gre za sistem jamstva za vloge do določenega zneska, ki jih krije Banka Slovenije. Varčevalni računi predstavljajo eno izmed najvarnejših investicijskih možnosti, poleg tega pa je običajno, da vlagatelji lahko kadarkoli dvignejo denar iz računa. Investitorji lahko odprejo varčevalni račun skorajda brez stroškov, med vezavo pa le spremljajo letne donose.
Ker gre za eno najvarnejših možnosti za dolgoročne naložbe, je donosnost precej nizka v primerjavi z bančnimi depoziti. Varčevalni računi predstavljajo boljšo možnost, kot če vlagatelj pusti sredstva na osebnem bančnem računu, saj na slednjem dobi zelo malo obresti. Varčevalni račun pa omogoča, da vlagatelj v enem letu ustvari približno dva odstotne donose, kar je tudi razmeroma malo.
Varna investicija v bančne depozite
Bančni depoziti tudi predstavljajo ne tvegano naložbo, s katero investitorji ne morejo izgubiti vloženega denarja, razen v primeru, da dvignejo sredstva pred iztekom zapadlosti investicije, za kar banka zaračuna kazen v določenem znesku. To pomeni, da so vlagatelju sredstva nedostopna, dokler se obdobje vezave ne izteče. Tudi bančni depoziti so do določenega zneska zavarovani iz strani Banke Slovenije.
Vezana sredstva v depozite se obrestujejo skozi vnaprej določeno časovno obdobje po dani obrestni meri. V tem obdobju s sredstvi upravlja banka. Ponekod banke tudi investirajo sredstva v druge varne naložbe, kot so na primer državne obveznice. Obresti so višje kot pri varčevalnem računu in nižje kot pri zavarovanih posojilih.
Varna investicija v zavarovana posojila
Naložbe v zavarovana posojila delujejo podobno kot depoziti, saj se obrestujejo skozi časovno obdobje. To vrsto investicij največkrat ponujajo spletne platforme za množično investiranje, kjer posojilojemalci z dobro bonitetno oceno pridobijo posojilo, vlagatelji pa financirajo posojilo in za to dobijo obrestno mero. V povprečju je mogoče s temi naložbami ustvariti od sedem do devet odstotne letne donose, kar je precej več kot z bančnimi depoziti.
Spletne platforme za množično investiranje poskrbijo za to, da je vlagateljem na voljo varna investicija, pri čemer s številnimi varnostnimi mehanizmi poskrbijo za minimalno tveganje za izgube. Na primer, gre za to, da so posojila zavarovana pri zavarovalnici, da se opravi dvostopenjsko preverjanje posojilojemalca, da platforma vloži lasten kapital v vsako posojilo in številni drugi mehanizmi, ki zmanjšujejo tveganja za izgube.