Ko se nekdo odloča za vstop v svet podjetništva ima na začetku idealno sliko o tem, kako bo vodil posel in služil z delom, ki ga bo veselil in ga bo rad opravljal. Ko pa začne bolj resno razmišljati o celotni zadevi vidi, da se bo moral na začetku spopasti s precej birokracije, da bo sploh lahko začel poslovati. Za začetnika je vsekakor zelo priporočljivo, da si vsaj za prvih nekaj mesecev najame računovodstvo za vodenje računov in ostalega, da se bo lahko posvetil poslu. Računovodkinja mu bo odgovorila tudi na prenekatero vprašanje, ki se na začetku pojavi. Veliko lažje je vprašati njo, kot pa odgovore cele ure iskati na internetnih forumih. Zakonodaja se zelo hitro spreminja in pametno je imeti nekoga, ki ji sledi samo telefonski klic ali email stran.
Sčasoma, ko posel steče se nekateri samostojni podjetniki odločijo, da bodo svoje računovodstvo vodili kar sami. Do te odločitve jih vodijo različni vzgibi. Nekaterim se zdi, da delo, ki ga računovodkinja opravlja za njih sploh ni tako komplicirano, kot so si sprva predstavljali in menijo, da ga lahko opravljajo samo. Drugi se za lastno vodenje računov in knjig odločijo, ker s tem želijo privarčevati sredstva, ki jih namenijo za računovodkinjo. Oboji pa se ne zavedajo, da bi lahko v tem času, ko se ukvarjajo s poslovnimi knjigami, raje delali svoj posel in na ta način zaslužili za računovodkinjo in verjetno še kaj več.
V zadnjih letih so posebna zgodba tako imenovani normiranci. To so samostojni podjetniki, ki se jim davek odmerja tako, da se od vsega prometa odštejejo normirani stroški. Ker so stroški določeni, ne rabijo voditi evidence prejetih računov. Pa tudi drugi davčni postopki so pri njih precej enostavni. Zato se jih veliko odloča, da kar sami vodijo evidenco izdanih računov in konec marca oddajo bilance na Furs. Nekateri pa računovodstvo najamejo samo v marcu za oddajo letnih bilanc.