Blagovna znamka zahteva registracijo, kar je razmeroma enostaven postopek, ki pa vseeno ni povsem brez potencialnih zapletov. Prijava znamke mora namreč vsebovati vse potrebne podatke, ki omogočijo registracijo, med temi pa najdemo tudi takšne, ki lahko povzročijo nekaj zmede. Te takoj opazimo že pri pregledu cenika pristojbin za prijavo in registracijo znamke. Predvsem gre izpostaviti dvoje: vrsto blagovne znamke ter klasifikacijske razrede.
Vrsta blagovne znamke
Cena blagovne znamke je v veliki meri odvisna od vrste znamke, ki jo želimo registrirati. Na voljo sta dve možnosti: individualna znamka ter kolektivna znamka. Pri razločevanju tu običajno ni težav: individualna znamka je tista, ki jo registrira le eno podjetje, le to pa nato koristi zaščito in lahko znamko uporablja. Kolektivno znamko registrira skupaj več fizičnih ali pravnih oseb, ki so nato deležne enake zaščite in tudi enakih pravic uporabe. Podjetja svoje izdelke in storitve običajno zaščitijo pod individualno znamko, medtem ko se kolektivna blagovna znamka uporablja za zaščito pri skupnih projektih in podobnem sodelovanju med podjetji.
Klasifikacijski razredi
Drugi dejavnik, ki vpliva na ceno registracije znamke, so klasifikacijski razredi. Osnovne pristojbine pokrivajo do vključno tri razrede, za dodatne pa je treba doplačati. Klasifikacijski razredi delijo izdelke in storitve v razrede, za katere je možno znamko registrirati. Ob registraciji je treba torej sporočiti, v katere razrede se uvršča izdelek ali storitev oziroma v katerih razredih bi radi znamko zaščitili. Gre za skupine sorodnih izdelkov, znotraj katerih blagovna znamka služi za ločevanje izdelkov posameznih proizvajalcev – na primer živila, glasbila, medicinska in laboratorijska oprema, izdelki za nego in oskrbo živali … Znamka nudi zaščito v razredih, v katerih je bila registrirana, zato je treba ugotoviti potencialno grožnjo zlorabe v različnih razredih, ne le v tistem, v katerega se primarno uvršča izdelek oziroma storitev, ki bo deležna zaščite pod blagovno znamko.