Normiran s.p. ali normiranec je pravna oseba, ki se od drugih gospodarskih subjektov razlikuje v določenih značilnosti. V značilnostih pa se najbolj približa običajnemu samostojnemu podjetniku. Sicer normiranec ne more postati vsakdo, saj je potrebno za delovanje podjetja izpolnjevati določene pogoje.
Eden izmed pogojev je ta, da že ustanovljeno podjetje ob koncu poslovnega leta ne ustvari več kot 50 tisoč evrov prihodkov, če v podjetju ni nihče zaposlen. Ta meja pa se dvigne na 100 tisoč evrov, če so v podjetju zaposleni delavci, ki so ustrezno zavarovani in se zanje plačujejo prispevki. V primeru, da normiranec ta prag prihodkov preseže, mora preiti na drugačen sistem obdavčitve, kot ga ima samostojni podjetnik.
Kdaj se izplača odpreti normiran s.p.?
V splošnem velja, da se za to obliko samostojnega podjetnika odločajo tisti, ki pri poslovanju načrtujejo presežek prihodkov nad odhodki. To pomeni, da ta podjetja nimajo tako visokih vhodnih stroškov oziroma odhodkov. Prav tako lahko normirance najdemo med podjetniki, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, pri čemer nimajo zalog materiala in blaga. Največkrat so normiranci edini zaposleni v podjetju ali pa plačujejo le prispevke. Če se podjetje širi in raste v poslovanju, pa normiranec lahko prestopi v drugo obliko pravne osebe, kot je na primer samostojni podjetnik.
Normiran s.p. in vodenje knjig
Skladno s slovensko zakonodajo, normirancu ni potrebno najemati storitev računovodskega servisa, saj ni predpisano, da bi moralo podjetje oddajati letne bilance in izkaze o poslovnem izidu. Le-te pa lahko izdela le računovodja, ki ima za to ustrezno znanje in izkušnje.
Sicer pa lahko podjetnik koristi računovodske storitve ali pa vodi določene evidence sam. Njegova obveznost pri vodenju knjig je v izdelavi mesečne evidence izdanih računov ter v oddaji letnega davčnega obračuna, ki ga lahko tudi odda sam, še posebej, če ni zavezanec za davek na dodano vrednost.
Davčni obračun za normiran s.p. in ugotavljanje davčne osnove
Davčni obračun mora podjetnik oddati za vsako preteklo poslovno leto. Pri izračunavanju davčne osnove se normiranec razlikuje od običajnega samostojnega podjetnika v tem, da mora od vseh davčno priznanih prihodkov odšteti 80 odstotkov normiranih odhodkov.
Navadni s.p. pa davčno osnovo obračuna glede na dejanske odhodke. Hkrati je za normiran s.p. potrebno vedeti, da si podjetnik davčne osnove ne more zniževati z uveljavljanjem olajšav, kot je na primer olajšava za otroke.